Avstrijske izkušnje

Kljub temu da v Sloveniji premoremo nekaj izkušenj z gradnjo betonskih vozišč, pa v naših krajih krožišča z betonskim voziščem še nimamo. Zato konstrukcijske vidike na kratko povzemamo po naših severnih sosedih Avstrijcih. Dimenzioniranje zgornjega ustroja poteka skladno s smernicami in predpisi za gradnjo cest RVS 03.08.63, Merila za gradnjo zgornjega ustroja. Povišana obremenitev, ki se odraža v razredu obremenitve I, zahteva debelino betonske plasti najmanj 22 cm. Pri višjih obremenitvah s težkim tovornim prometom pa se mora upoštevati razred obremenitve S (več kot 18 mio merjenj prehodov nazivne osne obremenitve 100 kN) z naslednjim presekom gradnje:
• 25 cm betonske plasti (mozničeno),
• 5 cm asfalta,
• 20 cm cementne stabilizacije ali 45 cm nevezanega nosilnega sloja.


Rezultati ene izmed avstrijskih raziskav kažejo, da se najmanjša priporočena vrednost debeline ravno v krožiščih s težkim in gostim prometom in v povezavi s slabimi temeljnimi tlemi zelo hitro odrazi v obliki kolesnic in razpokanosti cestišča.

Več težkega tovornega prometa zahteva skrbno načrtovanje in planiranje, še posebej razporeditev reg, saj so robne plošče v krožiščih izpostavljene večjim obremenitvam. Tanek vmesni sloj asfalta iz vidika nosilnosti ni potreben, igra pa pomembno vlogo pri pritrjevanju opaža (ročna vgradnja) in služi kot kakovostna povozna površina (dovoz betona, vgradnja s finišerjem).

V Avstriji se betonska vozišča v splošnem ne armirajo, prav tako tudi ne betonska krožišča, ki so v celoti nearmirana. Ker so skoraj vse rege v krožišču bolj ali manj povozne, se jih zato mozniči, vzdolžne rege pri uvozih in izvozih pa se učvrsti s sidri kot pri običajnih betonskih voziščih. Geometrija plošč temelji na pravilih za gradnjo betonskega vozišča:
• dolžina ≤ 1,5-kratnika širine,
• dolžina ≤ 25-kratna debelina,
• maks. dolžina polja = 5,5 m,
• izogibati se ostrokotnih stičnih robov itn.,
• razmerje dolžina : širina 1 : 1 pri zaključnem polju s prostim robom.