O nas

Trbovlje, 22. novembra 2010 - v odziv na poročanja v preteklih tednih v nadaljevanju navajamo dejstva glede obratovanja trboveljske cementarne ter kaj o našem poslovanju nasprotniki vedno zamolčijo.

Dejstva o trboveljski cementarni

• Cementarna proizvaja cement in v tem procesu uporablja konvencionalna in alternativna goriva.
• Uporaba alternativnih goriv je omogočena z investicijami v najboljše razpoložljive tehnologije v višini 32 milijonov evrov, vloženih v posodobitve in zmanjševanje obremenjevanja okolja.
• Slovenska zakonodaja cementarne zavezuje, da vse meritve emisij opravlja neodvisna s strani države pooblaščena strokovna institucija.
• Meritve emisij – trajni monitoring od časa izdaje okoljskega dovoljenja cementarni so pokazale, da so koncentracije vedno bistveno pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi.
• Cementarna v celoti posluje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo. Postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja in preverjanja s strani pristojnih organov je trajal več kot tri leta.
• Cementarna uporablja predelana, analizirana in atestirana goriva. Goriva so konvencionalna, fosilnega izvora, ali alternativna, pridobljena iz odpadkov, ki dnevno nastajajo v Sloveniji. Od slednjih Cementarna uporablja goriva iz izrabljenih gum, odpadne plastike in odpadnih olj.

• Okoljsko dovoljenje predpisuje cementarni strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki uporabljajo samo konvencionalna goriva.

Kaj nasprotniki cementarne v Trbovljah vedno zamolčijo:

• Industrijski razvoj Zasavja se je začel v 19. stoletju z razvojem premogovništva, proizvodnjo apna, stekla, cementa in električne energije. Pred okoljsko sanacijo v zadnjem desetletju je vsa zasavska industrija neprimerno bolj obremenjevala okolje.
• Kakovost zraka in vplivi na bivalno okolje so posledica delovanja vseh možnih emitentov: prometa, individualnih kurišč, pretvornikov energije, industrije in drugih.
• Primerjava koncentracij benzena v različnih krajih v Zasavju v času obratovanja cementarne kaže, da ga je največ v Zagorju, kar je posledica prometa. Ravenska vas, merilno mesto najbližje cementarni, ima v Zasavju najnižje koncentracije benzena in so primerljive z drugimi industrijsko in prometno neobremenjenimi kraji po Sloveniji.*
• V Zagorju emisije trdnih delcev presegajo dnevne mejne vrednosti tudi, ko cementarna ne obratuje.**
• Cementarna v Trbovljah ni edini in ni največji zavezanec za pridobitev okoljskega dovoljenja v Zasavju, kjer je poleg cementarne še 7 IPPC zavezancev. Med njimi taki z bistveno večjimi izpusti.
• Predsednik Ekokroga je že v preteklosti vlagal zasebne odškodninske tožbe proti Cementarni Trbovlje. V postopku izdaje okoljskega dovoljenja pa ni predstavil nobenih resničnih argumentov, ki bi spremenili odločitve pristojnih organov.

Povprečni Slovenec letno proizvede 450 kg komunalnih odpadkov. Od tega jih kar 330 kg konča na odlagališčih. V Nemčiji, poleg Avstrije in Švice eni izmed okoljsko najbolj razvitih in zavednih držav, pa le 4 kg. Prav v omenjenih državah je uporaba alternativnih goriv v proizvodnji cementa med najvišjimi na svetu.

Z uporabo alternativnih goriv prispevamo k ohranjevanju naravnih virov, hkrati pa omejujemo izpuste ter znižujemo količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje.

Z zahtevo da država cementarni odvzame dovoljenje, da fosilna goriva nadomešča z alternativnimi, se nasprotniki cementarne torej zavzemajo, da bi država cementarni izdala dovoljenje za VIŠJE emisije. Hkrati to pomeni prenehanje učinkovite energetske izrabe odpadkov, ki jih slovenska družba dnevno ustvarja.

Obenem bi taka odločitev pomenila povečanje stroškov cementarne v Trbovljah in posledično nekonkurenčnost, saj imajo enaka dovoljenja vse ostale cementarne v Evropski uniji, tudi konkurenčna v Sloveniji.

ZAPOSLENI IN KOOPERANTI CEMENTARNE V TRBOVLJAH SE ZATO SPRAŠUJEMO: KAKŠEN JE RESNIČNI MOTIV NASPROTNIKOV CEMENTARNE V TRBOVLJAH, KI ŽELIJO Z ZAVAJANJI IN LAŽMI STRAŠITI LJUDI TER OD DRŽAVE S PRITISKI DOSEČI, DA UKINE NAŠA DELOVNA MESTA?

*Študija ARSO 2009.
**Študija Energis 2007.