Posebni ukrepi

BETONIRANJE, IZVEDENO V ENI DELOVNI FAZI IN V ENEM DNEVU
Ker mora biti betonska površina na krožišču dokončana preden se beton strdi, je treba zagotoviti brv tako, da se lahko prečne navidezne rege izvedejo brez hoje po betonu. Pri volumnu betona, ki je večji od 150 m3, sta potrebni dve gradbeni ekipi, pri čemer ena zamenja drugo po približno desetih urah dela.

BETONIRANJE, IZVEDENO V ENI DELOVNI FAZI V DVEH DNEH
Pri količini betona, ki je večja od 150 m3, je smiselno izvesti zaključno rego po koncu prvega dne. Rega se izvede blizu katerega od ločilnih otokov. S tem se preprečijo večje napetosti na področju krakov krožišča.

Gradnja betonskega vozišča s pomočjo vibracijskega valja v krožišču Oberwart, Avstrija. Foto: ÖBA - Österreichische Betondecken Ausbau GmbH

BETONIRANJE, IZVEDENO V DVEH DELOVNIH FAZAH
V primeru, da križišča ni mogoče zapreti za promet, se lahko betoniranje izvaja v dveh fazah. Na splošno velja, da so pomiki zaradi krčenja in temperaturnih nihanj na končnih delih omejeni. Posledično niso potrebni posebni previdnostni ukrepi, z izjemo v primeru, ko je zunanji premer krožišča izjemno velik. Vendar v tem primeru običajno ne pride do težav zaradi obremenitev prometa. Lahko pa pride do težav, ko je čas med dvema fazama betoniranja izjemno dolg (leto ali več). V teh primerih morata biti oba konca vozišča obtežena in/ali izolirana (na primer z mokrim peskom). Na ta način se preprečijo pomiki obeh koncev. Priporočena obtežitev se mora razporediti po celotni širini vozišča. Debelina mora znašati najmanj 50 cm, raztezati pa se mora v dolžini vsaj 15 metrov. Kot alternativa obtežitvi se lahko uporabi tudi sidrna gred.

BETONIRANJE IZHODIŠČA OZIROMA ZAČETNIH TOČK
Na območju priključkov uvoznih in izvoznih pasov na krožno vozišče je treba preprečiti, da bi prišlo do pretirane obremenitve na robovih plošč. Ta območja zato izvedemo z armaturo, betoniranje pa izvajamo hkrati z betoniranjem krožnega vozišča. Izhodišča morajo biti takšnih dimenzij, da ni nobena stranica krajša od enega metra.

BETONIRANJE KRAKOV KROŽIŠČA
Kraki krožišča so podvrženi dodatnim napetostim zaradi zaviranja in pospeševanja motornih vozil. Zato je priporočljivo, da je tudi vozišče na krakih krožišča izvedeno v betonu. To je lahko iz ene ali dveh plošč, lahko pa tudi kot daljši odsek betonskega vozišča. Pri daljših odsekih je treba nameniti pozornost prehodu med betonskim in asfaltnim delom vozišča. Preprost način za zmanjšanje prenosa sile z betonske na asfaltno voziščno konstrukcijo je izvedba prostorske rege (20 mm) med zadnjo in predzadnjo betonsko ploščo.

DOSTAVLJANJE BETONA
Ne glede na dejstvo, ali je betoniranje izvedeno v eni ali dveh fazah, pa razpoložljiv prostor izven krožnega vozišča pogosto ne omogoča dostopa žerjavu in vozilom za dovažanje betona. V takem primeru se lahko beton dostavlja iz sredine krožišča, za kar je treba pustiti odprto pot. Ko je betoniranje zaključeno, se ta pot zapre. Žerjav, ki zaradi dokončanja del ostane na sredini krožišča, pa otok zapusti po tem, ko se beton dovolj strdi. Druga rešitev je betoniranje s pomočjo črpalke. To se lahko izvaja na precejšnji razdalji (vse do 60 m pri črpalkah, ki so montirane na priklopnikih). Za zagotavljanje kakovosti vozišča mora biti konsistenca svežega betona omejena na S3 (maksimalni posed pri 150 mm).

ZAŠČITA CESTNIH ODVODNIH KANALOV
Vsi cestni odvodni kanali morajo biti zaščiteni pred vdorom cementnega mleka ali samim betonom, prav tako pa tudi pred nevarnostjo onesnaženja drenažnega sistema. Pri uporabi vibracijske gredi mora biti opaž dvignjen na pravilno višino s pomočjo deske, ki se pritrdi na rob kanala. To zagotavlja, da ostane pot valjanja neprekinjena.