Cementarna Lafarge Trbovlje

Zgodovina

Prvo klinker peč za proizvodnjo cementa so v Trbovljah zagnali že leta 1876. Z apnencem bogata nahajališča, bližina železnice in reke Save so bili izvrstni pogoji za proizvodnjo cementa. Od takrat do danes je trboveljska cementarna prehodila pot nenehnih izboljšav za višjo učinkovitosti proizvodnje in izboljšanje vplivov na okolje ter danes proizvede polovico cementa za potrebe Slovenije. Od leta 2002 poslujemo pod okriljem Skupine Lafarge, ki je v trboveljsko cementarno vnesel mednarodni duh, znanje in izkušnje tega vodilnega proizvajalca cementa na svetu ter z okoljskimi investicijami prispeval k vse manj obremenilnemu vplivu na okolje.



Ključni mejniki trboveljske cementarne

2010: Izgradnja sistema zaprtih hladilnih tehnoloških voda in sistema za čiščenje komunalnih voda, dodani dodatni oljni lovilniki za meteorne vode.

2008: Zagon še ene čistilne naprave, in sicer za dušikove okside. Naprava bo zmanjšala vrednosti dušikovih oksidov v izpustih do 85 odstotkov pod 500mg/m3, kar je bistveno pod vrednostjo 800 mg/m3, kot jo zahteva IPPC direktiva.



2007: Otvoritev odžveplevalne naprave, ki predstavlja daleč največjo naložbo trboveljske cementarne v okolje. Zaradi delovanja odžveplevalne naprave se koncentracije emisij žveplovih oksidov v zraku zmanjšajo pod vrednost 200 mg/nm, kot jo zahteva IPPC direktiva.

2006: Dopolnitev vloge za pridobitev okoljskega dovoljenja z dovoljenjem za souporabo alternativnih goriv v proizvodnji cementa.

2005: Na ministrstvo za okolje je vložena vloga za pridobitev okoljskega ali IPPC dovoljenja.

2004: Začetek izvajanja 30 milijonov vrednega sanacijskega programa družbe Lafarge Cement, z namenom bistvenega zmanjšanja vplivov na okolje.

2003: Lafarge Perlmooser proda svoj delež družbi Lafarge Slovenija S.A. s sedežem v Parizu. Lafarge Slovenija S.A. postane 100% lastnik trboveljske cementarne.

2002: Dokončan je proces avtomatizacije z dvema ključnima inovacijama: večplastnim omrežjem za vodenje procesa in večplastnim hlajenjem kamere v rotacijski peči. Zgrajen je bil tudi mlin premoga, ki je omogočil prehod na uporabo mešanice koksa in premoga.
Tega leta Lafarge Perlmooser AG postane večinski lastnik podjetja Cementarna Trbovlje d. d., ki se meseca maja preimenuje v Lafarge Cement, d. d., Trbovlje.

1990: Začetek intenzivnih vlaganj v ekologijo zaradi prilagajanja novim okoljskim standardom. Tako je na novo zgrajen elektrofilter hladilca klinkerja, obnovljen je elektrofilter in hladilni stolp v sistemu peči, dogradi se elektrofiltrski sistem na mlinu cementa, izvede pa so še mnogo manjših izboljšav za zaščito okolja. Začetek avtomatizacije proizvodnje.

1980: Z dodanim sekundarnim goriščem je bila preurejena peč KHD, s čimer se zmogljivost proizvodnje cementa poveča na 1250do 1300 ton dnevno.

1976: Po 37. letih z obratovanjem preneha Kruppova rotacijska peč.

1975: Namesto premoga se kot kurivo začne uporabljati mazut, zaradi česar so se proizvodne zmogljivosti povečajo za 10 do 15 odstotkov.



1972: Obratovati začne nova rotacijska peč KHD z zmogljivostjo proizvodnje 1.000 ton klinkerja dnevno, poleg tega pa so bile posodobljene številne spremljajoče naprave, tako da se je z novo tehnološko linijo letna proizvodnja povečala na 500.000 ton.

1963: Obratovati začne še en mlin cementa Litostroj s kapaciteto 40 ton na uro, s katerim se letna proizvodnja cementa poveča na 225.000 ton.

1962: Obratovati začne nov obrat, vse tri stare rotacijske peči Smidth in mline (Krupp in Unidan) pa se ustavijo.

1958: Z izgradnjo novih žičnic, drobilnikov, nakupom bagrov in prekucnikov, se je zaključila prva faza nujno potrebne modernizacije cementarne, s katero se uredijo tudi kamnolom in transportne poti surovine do tovarne. V drugi fazi modernizacije se postavi nova, 300-tonska rotacijska peč Smidth, mlin cementa Litostroj z zmogljivostjo 20 ton na uro, skladišče za klinker in sušilnica.



1951: Cementarna je z velikanskimi napori letno pridelala med 110.000 in 120.000 ton cementa, zaradi česar je bila nagrajena s prehodno zastavo in priznanjem vlade FLRJ za najboljši kolektiv cementne industrije Jugoslavije.

1950: Izvoljen je bil prvi delavski svet.

1947: Po koncu 2. svetovne vojne, med katero je proizvodnja cementa močno upadla, je bila cementarna še v sklopu Trboveljske premogovne družbe. Leta 1947 pa se je ta nacionalizirala.

1939: Gradnja cest in drugih objektov je družbo prisilila v izboljšave. Nastal je nov proizvodni obrat z novo rotacijsko pečjo Krupp z mokrim postopkom. Izpopolnili so tudi mlin cementa, zgradili novo žičnico laporja in apnenca ter nove silose za cement in silose za blato (mokra surovina).

1930: Obratovati začne tretja rotacijska peč Smidth, s katero se dnevna proizvodnja cementa dvigne na 170 ton. Sočasno je začel obratovati tudi drugi mlin Unidan.

1927: Začetek obratovanja še druge rotacijske peči Smidth in novega mlina cementa Unidan z zmogljivostjo 6 ton na uro.

1908: Po nekaj letih temeljite prenove tovarne je začela obratovati prva rotacijska peč danskega podjetja Smidth, hkrati tudi prva tovrstna peč na Balkanu. Zmogljivost nove peči je 60 ton klinkerja na dan po suhem postopku. Zaradi vseh tehnoloških izboljšav je cementarna zaposluje le 180 ljudi. Letna proizvodnja cementa naraste na 14.129 ton, tik pred začetkom prve svetovne vojne pa že na 17.150 ton, kar je skoraj trikrat toliko, kot ga je cementarna proizvedla pred 40 leti ob začetku obratovanja.

1898: Obratovati je začela druga etažna peč, ki je močno povečala proizvodnjo. Proizvodnja cementa se poveča na 9.222 ton, leto kasneje pa 12.302 ton.

1896: Opuščena je proizvodnja roman cementa.

1890: Izbruhne požar, ki je upepelil vsa lesena poslopja, ostalo je le glavno poslopje.

1887: Izgradnja prve etažne peči, s katero je optimizira proizvodnja cementa.

1883: Izgradnja še dveh jaškastih peči, namenjenih proizvodnji portland cementa. S tem se tehnološko ločita proizvodnji roman in portland cementa.

1880: Čeprav je v prvih letih poslovanja cementarna poslovala z izgubo, saj se mnogo cementa porabi za potrebe rudnika, družbi tega leta kljub hudi konkurenci uspe povečati prodajo in prodreti na tuja tržišča, med drugim tudi na indijski trg.

1879: Za proizvodnjo kakovostnejšega klinkerja za portland cement se prezida krožno peč. Letna proizvodnja znaša 6.060 ton (4.030 ton roman cementa in 2.030 ton portland cementa).

1875: Namesto steklarne je trboveljska družba Trifailer Kohlenwerkgeselschaft zgradila cementarno, ki je začela obratovati leto kasneje. Začetek redne proizvodnje roman cementa, v manjših količinah tudi portland cementa.

Obdobje pred proizvodnjo cementa

Leta 1802 si je kraje »črne zemlje« ogledal odvetnik Franz Maurer, ki si je nato naslednjih v dveh letih pridobil dokumente za odprtje prvega rudnika v Trbovljah. Poimenoval ga je Steinkohlenbergbau. Premog so vse od začetka uporabljali za žganje opeke in apna. Rudnik je leta 1823 Franz Maurer predal svojima sinovoma.

Leta 1847 je državni rudarski urad v Celju ustanovil še državni premogovnik, ki ga je država zaradi političnih razprtij in majhne storilnosti leta 1867 prodala skupini Ljubljančanov. Oba rudnika sta leta 1873 prišla pod skupno posest Trboveljske družbe Trifailer Kohlenwerkgeselschaft. Z združitvijo je novoustanovljena družba začela z izboljšavami, zgradili so apnenico in opekarno, steklarno, ki sta jo brata Maurer ustanovila, da bi z njo vzdrževala premogovnik, pa so zaprli.