Novice

Intervju z Iztokom Virantom, predsednikom uprave Lafarge Cementa

Trbovlje, 7. avgusta 2008 - obljavljamo intervju z Iztokom Virantom, predsednikom uprave Lafarge Cementa, avtorice Neže Mrevlje. Do intervjuja je prišlo po zahtevani objavi popravka k intervjuju avtorja Iztoka Klemenčiča, ki je bil objavljen v ponedeljek, 28. junija 2008 v InDirektu. V Lafarge Cementu Trbovlje želimo vašim bralcem ponuditi objektivno informacijo, zato repliciramo številne nepreverjene in zavajajoče trditve, govorice in netočnosti, ki jih navaja intervjuvanec.

Lahko komentirate podatke in argumente, ki je o cementarni navedel okoljevarstveni aktivist Ekokroga Boštjan Pihler, v intervjuju za Indirekt?
V letnem poročilu o onesnaženem okolju Agencije RS za okolje je Zasavje eno izmed najmanj problematičnih regij, tudi manj problematično kot Maribor ali Ljubljana. V to se lahko prepriča vsak, z dnevno objavljenimi podatki o onesnaženju zraka ARSO, objavljenih na teletekstu televizije Slovenija. Pozimi naraste edino prisotnost žvepla v Trbovljah, kar pa je verjetno posledica kurišč, takrat namreč cementarna stoji približno dva meseca zaradi remonta. Vsi podatki so na voljo na www.lafarge.si in ARSO.

Eno izmed goriv, ki jih v cementarni uporabljate je tudi petrolkoks, za kar trdite, da je frakcija surove nafte in deklarirano klasično gorivo. Kaj ga kot klasično gorivo opredeljuje?
Kot klasično gorivo, ravno tako kot bencin ali dizel, ga opredeljuje zakonska klasifikacija.

Petrolkoks uporabljate od leta 2003 in od tega leta naj bi se emisije skupnega organskega ogljika (TOC) povečala za 77% in benzena za 356%?
Meritve benzena je potrebno izvajati enkrat letno. Glede na poročila prisotnost benzena v izpustih niha. Prvo sezono po uporabi petrolkoksa je prisotnost benzena v ozračju nekoliko narasla, potem je padla za 50 odstotkov, kasneje se je dodatno znižala. A vsa ta nihanja so znotraj zakonskih meja dopustnosti benzena v izpustih. Torej, karkoli pride v peč, ne vpliva prekomerno na izpuste. Vse, tudi predstavnike Eko kroga, vabimo v Lafarge Cement na ogled proizvodnje. Žal so doslej vabila vedno zavračali. Vabimo jih tudi, da so ob meritvah prisotni, da ovržemo smešne trditve o kalibriranju peči tako, da za merjenje deluje dobro, sicer pa naj bi imeli težave. V poročilu, ki ga je izdelal pooblaščenec države - Zavod za zdravstveno varstvo – jasno piše, da smo v času merjenja kurili tako črni premog kot petrolkoks.

Namestili ste razžvepljalno napravo. Žveplo ne povzroča hudih bolezni. Kako pa zminimalizirati prisotnost benzena, težkih kovin in TOC v zraku?
Lafarge Cementu poslujemo po BAT - Best Available Technology. Torej skladno s pravili, ki veljajo po celi Evropi in skladno z zakonodajo EU. Velja, da lahko v cementni proizvodnji s čistilnimi procesi vplivaš le na prah, dušikove okside in žveplo. Na vse ostalo pa lahko vplivaš le s procesom in ne s filtri. Uporabljati je potrebno kakovostne surovine, paziti na izgorevanje ter enakomerno doziranje vseh elementov. Pri tem nobene snovi v izpustih, tudi benzeni nikoli ne presegajo zakonsko dovoljenih meja. Smo v zelenem področju.

Ko navajate zakonsko mejo dopustnosti benzena v ozračju za cementarne, je 5 miligramov na kubični meter. Po Uredbi o emisijah iz nepremičnih virov onesnaženja je mejna vrednost za vsoto rakotvornih spojin 1 miligram na kubični meter. Kako je torej s tem?
Potrebno je razločevati med emisijskimi in imisijskimi podatki. Prvi so tisti, ki pridejo iz emitenta ven. Torej iz dimnika in izpuha avtomobilov. Imisijski podatki so izmerjeni v okolici in gre za skupek različnih emitenov v nekem okolju. To so prah, izpuhi prometa in individualnih kurišč, ki so manj nadzorovani kot industrijski. Pri emisijah in imisijah pa veljajo različne norme. Zakonske meje, so posledica znanstvenih modeliranj, predpisujejo takšno količino posameznih snovi, ki dolgoročno ne vplivajo škodljivo na okolje.

Kaj se zgodi, ko zakonske meje presežete?
Zakonske meje ne presežemo. Če pridejo naše vrednosti v področje vrednosti, ki kažejo, da bi lahko presegli zakonske meje, potem se postopek ustavi. Tu gre za polurne meritve, ki jih izvajamo neprestano. Do prekoračitve zakonske meje torej ne more priti, saj se pred tem peč ustavi. Če pa se to vprašanje nanaša na toliko očitane izpade filtrov, je takole: do izgradnje razžvepljalne naprave smo imeli eno čistilno napravo - filter prašnih delcev. To pomeni, da so šli vsi plini skozenj. V preteklosti se je filter zapolnil in za sekundo ali dve prenehal delovati. Takrat je prišlo do neoviranih izpustov plinov v okolje. To se je predvsem poznalo na prahu in žveplu. Od aprila 2007, odkar imamo razžvepljalno napravo, so naprave povezane serijsko. Tudi če filter izpade, gredo vsi plini še skozi razžvepljalno napravo, kjer se očistijo. Po aprilu leta 2007 izpadov filtrov ni več.

In zakaj zakonodaja omenjene prekoračitve sploh dopušča?
Načeloma zakonodaja ne dopušča prekoračitev, za cementno industrijo pa dopušča določeno število polurnih prekoračitev na leto. In ta zakonodaja je povsod v Evropi enaka. Cement je strateška dobrina. Infrastruktura države sloni na tem produktu. V Sloveniji je v letih 1950 do 2000 bilo vse podrejeno proizvodnji cementa, ne pa čistilnim napravam. Šele s prihodom Lafargea se je to začelo spreminjati.

Izpadov filtrov oziroma približevanje mejnim vrednostim, torej v tem letu ni bilo, kaj pa 10. junija letos?
Od junija lani, po vklopu razžveplevalne naprave, ni bilo izpadov filtrov. Junija je šlo za 4-minutni izpad enega od filtrov, torej enega v verigi čistilne naprave. Zatajila je le ena naprava in plini so bili ob njej izpeljani do druge naprave, ki je opravila delo tudi za prejšnjo napravo. Pri tem pa ni prišlo do prekoračitve nobene merilne vrednosti, niti polurne. Zato ni bilo nobenih škodljivih vplivov na okolje.

Na svojih spletnih straneh objavljate le dnevne povprečke trajnega emisijskega monitoringa, zakaj javnosti niso dostopni polurni podatki teh merjenj?
Že z objavljanjem dnevnih povprečij smo ena redkih cementarn, ki to prostovoljno počne. Vprašanje je umestno in mislim, da se bomo o tem še pogovarjali. V našem interesu je, da se vidi, kaj počnemo. Zato smo še toliko bolj začudeni, ker stalno najbolj glasne kritike vabimo k konstruktivnemu pogovoru, pa ne dobimo odgovora. Pri tem se tudi odpira vprašanje o prihodnosti cementarne in strateškega razvoja regije. Če se odpovemo cementu, po kakšnih cestah pa bomo vozili, v kakšnih domovih bomo bivali - se bomo vrnili v jame?

Za sosežig od ARSO niste dobili dovoljenja, saj niste dokazali da izpolnjujete zahteve glede mejnih vrednosti za emisijo dušikovih oksidov, ki so predpisane za sosežig odpadkov in ker nimate predpisanega sistema za doziranje odpadnih gum? Kaj pa okoljsko dovoljenje ministrstva?
Okoljsko dovoljenje imamo, kar pomeni, da izpolnjujemo evropske pogoje za obratovanje. To nam je v veliko zadoščenje, saj kaže na to, da so bili vsi naši ukrepi v izboljšanje okoljske situacije v zadnjih 3 letih dobri. Zakonodaja EU pravi, da cementarne, ki preidejo na sosežig, ne smejo poslabšati svojih pogojev delovanja, torej morajo biti emisije iste za cementarne z in brez sosežiga alternativnih goriv, v določenih primerih celo nižje. Stroka in evropska zakonodaja je tudi dokazala, da v peči kot je cementna peč z izredno visokimi temperaturami nad 1500 oC, ne pride do nastajanja furanov in dioksinov, tudi če dodajate alternativna goriva. V Trbovljah smo pripravljeni na sosežig.

Kaj pa je bilo z vašim dovoljenjem za sosežig torej?
Dovoljenje za sosežig alternativnih goriv (odpadne gume in plastika, ki jih sedaj odlagamo v naravo) je bilo v tem trenutku zavrnjeno. Ravno zaradi dikcije in tolmačenja, ki je diametralno nasprotno praksi v Evropi. Tukajšnja dikcija je, če bi to uporabljali, bi lahko bilo kaj narobe.

Sosežig odpadkov je v svetu, takoj za jedrsko, ena izmed najbolj osovraženih tehnologij?
Energijo pa vsi potrebujemo in odpadke vsi proizvajamo. Tudi jedrska energija je bila pri nas sumljiva, pa poglejte JE Krško zdaj. Sosežig je pri nas še osovražen, v Evropi pa je to običajna stvar, sosežig uporablja cementarna malo čez slovensko mejo v Retzneiju in vse ostale. Nerazumevanje je v tem, da v cementarnah kurimo gorivo pri visokih temperaturnih režimih, ki so v industrijski peči, in gorivo popolnoma zgori. Odpadki - gume - se pretvorijo le v čisto energijo.

Evropska komisija naj bi na podlagi določenih argumentov preučila postopek pridobitev vašega okoljskega dovoljenja?
To bi celo pozdravili, saj bi samo dobili potrditev, da pri izdaji ni bila storjena nobena napaka. Mi slovenskim organom zaupamo, delujejo v skladu z zakonodajo in v tem delu tolmačijo zakonodajo tako kot je potrebno. V Sloveniji se še ne zavedamo pomena sosežiga. Po letu 2009 ne bomo mogli več metati odpadkov v naravo. Deponij ne bo več. Bomo plačevali več sto evrov za odvoz v Avstrijo, Nemčijo in Švico in tam kupovali cement? S čim ga bomo plačali?

Kakšno je mesto cementarne med lokalnim prebivalstvom?
Zaposlujemo več kot 200 Zasavcev. Tisti, ki vedo, v kakšnem stanju je bilo okolje pred desetimi in petimi leti, opazijo napredek zadnjih štirih let. Smo partner skupnosti. Gledati moramo v prihodnosti. Odprli smo naša vrata in pokazali, da nič ne skrivamo. Tudi tehnologijo sosežiga smo večkrat razložili. Pri tem je zakonodaja osnovna varovalka. In tudi to bomo delali z odprtimi kartami. Zato sem prepričan, da je mnenje lokalne skupnosti premaknjeno v pozitivno smer. Nasprotne izjave so legitimne, a želimo si konstruktivnih. Doživljamo le mnenja posameznikov s specifičnimi interesi, ki jih skrivajo za javnim mnenjem. Morali bomo skleniti kompromis, v cementarni imamo odprta vrata in podatki so vsem na voljo.